Sahara

sobota, 11. marec 2017

Na svojem zadnjem popotovanju po Tuniziji sem en dan preživela globoko največji peščeni puščavi na svetu. Začasni dom me je čakal v idiličnem kampu Zmela, kjer so me Beduini prijazno sprejeli in mi zvečer na žerjavici spekli puščavski kruh. Ko si v Sahari se ustavi čas, dobesedno. In takrat se zavedaš, da res malo potrebuješ, da si srečen. Tam ni nobene televizije, mobilni telefon lahko odmislite, saj ni omrežja. Skratka, pozabite lahko na vse sodobne tehnološke naprave, brez katerih si več ne predstavljamo življenja. In komaj takrat, ko se odrešimo vseh tehnoloških igračk, pa čeprav le za nekaj ur, lahko začutimo lepoto narave. Ko je sonce zahajalo, sem se usedla na pesek in opazovala peščene sipine ... In si mislila, kako sem srečna, da lahko občudujem tako lep sončni zahod. Banalno, a še kako resnično. Lepota življenja je v majhnih stvareh! In če bi bilo možno, bi v tem čudovitem sončnem zahodu uživala še nekaj ur. A v Sahari je tudi ponoči nadvse lepo. Čeprav bi lahko spala v šotoru, sem se odločila za spanje pod zvezdnatim nebom. In te noči zagotovo ne bom nikoli pozabila tudi zaradi nadvse zabavne družbe. Ko imaš ob sebi prave prijatelje, ni nikoli dolgčas. In tudi temu se reče sreča!;)

P.S.: Zadnja fotografija mi je najbolj všeč. Ko je nastala, sem se ravno zbudila ... Lezla sem iz kokona in ko sem odprla oči, je kolega Igor Fabjan pritisnil na sprožilec fotoaparata. Lep trenutek, ki bo ostal za vedno zabeležen.;)

Foto: Branko Fluher












Na sebi imam:
obleka Calzedonia
uhani Michael Kors
zapestnica Michael Kors
japonke Havaianas



You Might Also Like

0 komentarji